Vsebina
- Premisleki
- Vzroki
- Nega na domu
- Kdaj se obrnite na zdravnika
- Kaj lahko pričakujete na obisku v uradu
- Alternativna imena
- Reference
- Datum pregleda 30.4.2018
Motnje govora in jezika so lahko nekatere od težav, ki otežujejo komuniciranje.
Premisleki
V nadaljevanju so opisane skupne govorne in jezikovne motnje.
APHASIA
Afazija je izguba sposobnosti razumevanja ali izražanja govornega ali pisnega jezika. Pogosto se pojavi po kapi ali travmatskih poškodbah možganov. Pojavi se lahko tudi pri ljudeh z možganskimi tumorji ali degenerativnimi boleznimi, ki prizadenejo možganska področja. Ta izraz ne velja za otroke, ki niso nikoli razvili komunikacijskih spretnosti. Obstaja veliko različnih vrst afazije.
V nekaterih primerih afazije se problem končno popravi, v drugih pa se ne izboljša.
DYSARTHRIA
Pri dizartriji ima oseba težave pri izražanju določenih zvokov ali besed. Imajo slabo izražen govor (kot je slurring), spreminja se ritem ali hitrost govora. Običajno je živčna ali možganska motnja otežila nadzor jezika, ustnic, grla ali glasnic, ki govorijo.
Disartrija, ki je težko izgovoriti besede, se včasih zamenjuje z afazijo, kar je težava pri ustvarjanju jezika. Imajo različne vzroke.
Tudi osebe z disartrijo imajo lahko težave s požiranjem.
GLASOVALNA PORAZLAVA
Vse, kar spremeni obliko glasu ali način dela, bo povzročilo motnje glasu. Krivulje, kot so vozliči, polipi, ciste, papilome, granulomi in rak, so lahko krivi. Te spremembe povzročijo, da se glas sliši drugače kot zvok.
Vzroki
Nekatere od teh motenj se razvijajo postopoma, vendar lahko vsakdo nenadoma razvije govorno in jezikovno okvaro, ponavadi v travmi.
APHASIA
- Alzheimerjeva bolezen
- Tumor možganov (pogostejši pri afaziji kot disartrija)
- Demenca
- Poškodba glave
- Možganska kap
- Prehodni ishemični napad (TIA)
DYSARTHRIA
- Alkoholno zastrupitev
- Demenca
- Bolezni, ki prizadenejo živce in mišice (živčno-mišične bolezni), kot so amiotrofična lateralna skleroza (ALS ali Lou Gehrigova bolezen), cerebralna paraliza, miastenija gravis ali multipla skleroza (MS)
- Trauma obraza
- Slabost obraza, kot je Bellova paraliza ali šibkost jezika
- Poškodba glave
- Operacija raka glave in vratu
- Bolezni živčevja (nevroloških), ki vplivajo na možgane, kot je Parkinsonova bolezen ali Huntingtonova bolezen (pogosteje pri disartriji kot afazija)
- Slaba vgradnja zobne proteze
- Neželeni učinki zdravil, ki delujejo na centralni živčni sistem, kot so narkotiki, fenitoin ali karbamazepin t
- Možganska kap
- Prehodni ishemični napad (TIA)
GLASOVALNA PORAZLAVA
- Rast ali vozlišča na glasnicah
- Ljudje, ki močno uporabljajo svoj glas (učitelji, trenerji, vokalni izvajalci), pogosteje razvijejo motnje glasu.
Nega na domu
Pri dizartriji lahko načini za izboljšanje komunikacije vključujejo govorjenje počasi in z uporabo gibov z roko. Družina in prijatelji morajo zagotoviti dovolj časa tistim, ki imajo motnjo, da se izrazijo. Tudi pisanje v elektronski napravi ali uporaba pisala in papirja lahko pomagata tudi pri komunikaciji.
Za afazijo bodo morda morali družinski člani zagotoviti pogosto opomnike za orientacijo, kot je dan v tednu. Z afazijo se pogosto pojavijo zmedenost in zmedenost. Pomaga lahko tudi z uporabo neverbalnih načinov komuniciranja.
Pomembno je ohraniti sproščeno, mirno okolje in omejiti zunanje spodbude na minimum.
- Govorite z normalnim tonom (ta pogoj ni sluh ali čustveni problem).
- Uporabite preproste fraze, da se izognete nesporazumom.
- Ne domnevajte, da oseba razume.
- Če je mogoče, zagotovite komunikacijsko pomoč, odvisno od osebe in stanja.
Svetovanje za duševno zdravje lahko pomaga pri depresiji ali frustraciji, ki jo imajo mnogi ljudje z motnjami govora.
Kdaj se obrnite na zdravnika
Obrnite se na ponudnika, če:
- Nenadna okvara ali izguba komunikacije
- Obstaja kakršna koli nepojasnjena motnja govora ali pisnega jezika
Kaj lahko pričakujete na obisku v uradu
Če se težave ne bodo pojavile po izrednem dogodku, bo ponudnik vzel zdravstveno anamnezo in opravil fizični pregled. Zgodovina zdravnika lahko zahteva pomoč družine ali prijateljev.
Ponudnik bo verjetno vprašal o motnji govora. Vprašanja lahko vključujejo, kdaj se je težava razvila, ali je prišlo do poškodbe in katera zdravila jemlje.
Diagnostični testi, ki se lahko izvajajo, vključujejo naslednje:
- Krvni testi
- Cerebralna angiografija za preverjanje pretoka krvi v možganih
- CT ali MRI skeniranje glave za preverjanje težav, kot je tumor
- EEG za merjenje električne aktivnosti možganov
- Elektromiografija (EMG) za preverjanje zdravja mišic in živcev, ki nadzorujejo mišice
- Lumbalna punkcija za preverjanje cerebrospinalne tekočine, ki obdaja možgane in hrbtenjačo
- Test urina
- X-žarki lobanje
Če bodo testi našli druge zdravstvene težave, se je treba posvetovati z drugimi zdravniki specialisti.
Za pomoč pri govornem problemu se bo verjetno treba posvetovati s terapevtom govora in jezika ali socialnim delavcem.
Alternativna imena
Jezikovne motnje; Okvara govora; Nezmožnost govora; Afazija; Disartrija; Nerazločen govor; Disfonske motnje glasu
Reference
Halpern H, Goldfarb R. Jezikovne in motorične motnje govora pri odraslih. 3. izd. Burlington, MA: Jones in Bartlett Learning. 2013.
Kirshner HS. Afazija in afazijski sindromi. V: Daroff RB, Jankovic J, Mazziotta JC, Pomeroy SL, eds. Bradleyjeva nevrologija v klinični praksi. 7. izd. Philadelphia, PA: Elsevier; 2016: poglavje 13.
Kirshner HS. Disartrija in apraksija govora. V: Daroff RB, Jankovic J, Mazziotta JC, Pomeroy SL, eds. Bradleyjeva nevrologija v klinični praksi. 7. izd. Philadelphia, PA: Elsevier; 2016: pogl.
Datum pregleda 30.4.2018
Posodobljeno: Amit M. Shelat, DO, FACP, nevrolog in docent za klinično nevrologijo, SUNY Stony Brook, Medicinska šola, Stony Brook, NY. Pregled, ki ga zagotavlja mreža VeriMed Healthcare. Pregledali so ga tudi David Zieve, MD, MHA, medicinski direktor, Brenda Conaway, urednica in A.D.A.M. Uredniška ekipa.