Vsebina
Ameriški kolegij za revmatologijo (ACR) je v sodelovanju z Evropsko ligo proti revmatizmu (EULAR) marca 2012 objavil merila za razvrstitev revmatične polimialgije. Namen je pomagati pri prepoznavanju bolnikov s tem stanjem. Pred objavo meril ni bilo nobenega ustaljenega ali dobro preizkušenega merila za identifikacijo bolnikov z revmatično polimialgijo.Simptomi
Polymyalgia rheumatica je revmatično stanje z značilno mišično-skeletno bolečino in okorelostjo vratu, ramen in bokov, ki traja vsaj štiri tedne. Za večino ljudi se polymyalgia rheumatica razvija postopoma, čeprav lahko nekateri simptome razvijejo zelo hitro.
Simptomi polimialgije revmatike lahko poleg togosti mišično-skeletnega sistema vključujejo tudi sistemske, gripi podobne simptome, kot so zvišana telesna temperatura, slabo počutje, šibkost in izguba teže.
Diagnostika in identifikacija
Diagnoza polimialgije revmatika temelji na bolnikovi anamnezi, kliničnih znakih in simptomih ter fizičnem pregledu. Ne obstaja en sam krvni test, ki bi dokončno diagnosticiral revmatiko polimialgijo. Zdravniki včasih naročijo krvne preiskave, da bi odkrili povišano raven vnetja (npr. Hitrost sedimentacije ali CRP) ali izključili druge vrste artritisa.
V skladu z merili za razvrščanje, ki sta jih objavila ACR in EULAR, je lahko bolnik razvrščen kot revmatična polimialgija, če je star 50 let ali več, ima obojestransko bolečino v ramenih in ima nenormalen CRP ali stopnjo sedimentacije, plus nekatere kombinacije naslednjih meril:
- Jutranja togost, ki traja 45 minut ali več
- Novonastala bolečina v kolku ali omejen obseg gibanja
- Brez oteklin v majhnih sklepih rok in nog
- Ni pozitivnih krvnih preiskav za revmatoidni artritis (npr. Revmatoidni faktor ali protitelesa proti CCP)
Merila za razvrstitev dejansko niso bila ustvarjena kot diagnostični protokol, temveč kot pomoč pri izbiri bolnikov za klinična preskušanja in pri razvoju novih terapij za zdravljenje revmatične polimialgije.
Zdravljenje
Polymyalgia rheumatica se zdravi z majhnimi odmerki kortikosteroidnih zdravil. Zdravniki predpišejo in prilagodijo odmerek steroidov (običajno prednizona), da dosežejo najnižji učinkoviti odmerek. Običajno se togost, povezana z revmatiko polimialgije, hitro lajša. Večina bolnikov s polimialgijo revmatike lahko ustavi zdravljenje s kortikosteroidi med šestimi meseci in dvema letoma.
Če se simptomi ponovijo, kar se pogosto zgodi, lahko kortikosteroide ponovno začnemo. Nesteroidna protivnetna zdravila (NSAID) se lahko uporabljajo tudi za zdravljenje revmatične polimialgije, vendar običajno, če jih jemljemo samo, niso dovolj za nadzor simptomov.
Brez zdravljenja bodo simptomi polimialgije revmatike verjetno trajali mesece ali leta. Pri zdravljenju s kortikosteroidi pa simptomi običajno izzvenijo v enem ali dveh dneh. Če kortikosteroidi ne odpravijo simptomov, bo zdravnik verjetno razmislil o drugi diagnozi.
Razširjenost
Kavkaške ženske in starejše od 50 let imajo največje tveganje za razvoj revmatične polimialgije ali velikanskoceličnega arteritisa (s tem povezano stanje). V ZDA ocenjujejo, da 700 na 100.000 ljudi, starejših od 50 let, v splošni populaciji razvije polimialgijo. Zelo redko se pri osebi, mlajši od 50 let, razvije polymyalgia rheumatica.
Polymyalgia rheumatica prizadene isto populacijo bolnikov kot velikanski celični arteritis, vendar se polymyalgia rheumatica pojavlja dva- do trikrat pogosteje kot velikanski celični arteritis. Tako revmatična polimialgija kot velikanski celični arteritis sta razvrščena med vaskulitide (skupina stanj, za katere je značilno vnetje krvnih žil).