Vsebina
- Uporabe
- Indikacije
- Odločitev o namestitvi dovodne cevi
- Vrste
- Postopek namestitve
- Postopek odstranitve
- Beseda iz zelo dobrega
Obstaja več tipov dovodnih cevk in veliko razlogov, zakaj je dovodna cev morda potrebna. Vsaka situacija je drugačna in odločitev, da se trajno postavi dovodna cev, je povsem drugačna kot dopustitev namestitve začasne cevke.
Za dobro informirano odločitev o dovodnih ceveh je treba razumeti, kaj je dovodna cev, razlike med vrstami dovodnih cevk, kdaj je cev potrebna proti neobvezni, in kako so te epruvete nameščene.
Kaj je dovodna cev?
Cev za hranjenje je plastična cev, ki se uporablja za izogibanje žvečenju in požiranju pri pacientu, ki ne more varno jesti ali piti. Te epruvete se lahko uporabljajo za dovajanje hrane in tekočin, po potrebi pa tudi za oskrbo z zdravili. Za odstranjevanje tekočin iz želodca lahko uporabite tudi dovodno cevko, če telo želodčne vsebine ne obdeluje dobro.
Uporabe
Cevi za hranjenje so bolj koristne kot le oskrba s hrano, lahko tudi ublažijo pline in napihnjenost ter zmanjšajo slabost in bruhanje.
Pogoste uporabe dovodne cevi vključujejo:
- Zagotavljanje prehrane: Hrano, v tekoči obliki, je mogoče dovajati skozi dovodno cev. Po cevki se lahko daje cev za hranjenje ali enteralna prehrana, da se telesu zagotovijo ogljikovi hidrati, beljakovine in maščobe, ne da bi bolnik moral pogoltniti ali žvečiti.
- Zagotavljanje tekočin: Voda se lahko dovaja skozi dovodno cev, da bolnik ostane hidriran, ne da bi mu bilo treba dajati IV tekočino.
- Zagotavljanje zdravil: Zdravila, vključno s številnimi tabletami in tabletami, se lahko dajejo po cevki za hranjenje. Tablete lahko zahtevajo mletje in morda bo treba odpreti nekatere kapsule, če pa so delci dovolj majhni, je večino zdravil mogoče zmešati z vodo in dati skozi dovodno cev.
- Dekompresija želodca: Nekatere vrste dovodne cevi se lahko uporabljajo za odstranjevanje zraka iz želodca. Nekatere vrste epruvet za hranjenje, zlasti začasne, je mogoče priključiti na sesanje, da nežno odstranijo plin iz želodca, da se zmanjša napihnjenost in napenjanje.
- Odstranjevanje želodčne vsebine: Če ne predelujete hrane ali tekočin, imate morda v želodcu hrano, ki povzroča nelagodje, slabost, bruhanje ali bolečine v trebuhu in napihnjenost. Z nežnim sesanjem lahko iz želodca odstranite tekočine in majhne delce hrane.
Indikacije
Cev za hranjenje je potrebna, kadar hrane ali tekočine ne morete varno jemati skozi usta. Medtem ko je možno dajati tekočino in prehrano skozi intravensko, se telo bolje odreže s hrano, ki je dostavljena v črevesje kot v krvne žile.
Kadar je le mogoče, je za telo varneje in bolje prejemati hrano in tekočine v želodcu za normalno prebavo, vendar če imate težave s požiranjem, to morda ni varno.
Težave pri požiranju lahko pomenijo, da se bolnik zaduši s hrano in tekočino, ali pa se "spustijo po napačni cevi" in stvari vdihnejo v pljuča, namesto da bi jih pogoltnili. To lahko vodi do resnih bolezni, vključno s pljučnico, zaradi delcev hrane, ki vstopajo v pljuča.
Drugi so lahko preveč bolni za požiranje ali pa so na ventilatorju s cevko, vstavljeno v dihalno pot, ki preprečuje požiranje. Nekateri bolniki so pozorni in usmerjeni, vendar so izgubili sposobnost dobrega požiranja. Kljub temu imajo drugi bolezen ali bolezen, ki otežuje požiranje, na primer rak ustne votline.
Odločitev o namestitvi dovodne cevi
Odločitev za namestitev dovodne epruvete je zapletena in je težja, če pacient ne more sodelovati v razpravi ali še ni izrazil svojih želja glede zdravstvenega varstva. V mnogih primerih je bolnik, ki potrebuje cev za hranjenje, pomirjen ali nezavesten in ne more deliti svojih želja s prijatelji in ljubljenimi.
Treba je razmisliti o tem, kaj bi si pacient želel in ali je cev verjetno začasna, dolgoročna ali trajna. Nekatere družine se dneve med seboj pogovarjajo o odločitvi ali pa se morda srečajo na družinskem sestanku z zdravstvenim osebjem.
V mnogih primerih je odločitev o namestitvi dovodne epruvete povezana z odločitvijo za postavitev traheostome, luknje v grlu, skozi katero lahko ventilator podpira dihanje.
Razlog za to je, da se intubacija, pri kateri se cev vstavi v usta in navzdol v dihalno pot, da se lahko uporablja ventilator, lahko uporablja le nekaj tednov, dokler ne pride do škode v grlu.
Ker sta obe stvari v dvotedenskem roku, se namestitev traheostome in želodčne sonde pogosto opravi hkrati ali v nekaj dneh drug od drugega.
Vrste
Obstaja več vrst dovodnih cevk, ki se uporabljajo v različnih pogojih. Narava težave, ki povzroča težave s požiranjem, znana tudi kot disfagija, bo pomagala določiti vrsto uporabljene cevke: nekatere naj bi bile začasne, druge pa dolgotrajne ali celo trajne.
Začasna dovodna cev, ki jo vstavimo v nos ali usta, po grlu in v želodec (G-cev) ali globlje v črevesje (J-cev), lahko ostane varno na mestu le približno 14 dnevi.
Namestitev skozi grlo, daljša od dveh tednov, poveča tveganje za erozijo občutljivih tkiv grla in požiralnika. To lahko privede do trajnih težav, kot so poškodbe glasovne omarice in grla.
Cev za dolgotrajno ali trajno hranjenje je tista, ki je namenjena za uporabo mesecev, let ali celo trajne namestitve. Tako kot začasno cev je tudi te cevi mogoče odstraniti, če niso več potrebne, lahko pa ostanejo dalj časa brez nevarnosti za usta, grlo in požiralnik, ker se hrana premika neposredno v želodec.
Cevi za kratkotrajno hranjenje
Nazogastrična (NG) cev: Ta vrsta cevke se vstavi v nos, skozi grlo, skozi požiralnik v želodec. Na mestu lahko ostane od štiri do šest tednov, preden ga je treba odstraniti ali zamenjati z dolgotrajno cevjo za hranjenje.
Orogastrična (OG) cev: Ista vrsta cevi kot nazogastrična sonda, cev se vstavi v usta, po grlu v požiralnik in počiva v želodcu. Ta cev lahko ostane na mestu do dva tedna, ko jo je treba odstraniti ali zamenjati s trajno cevjo.
Začasne dovodne cevi
Začasna dovodna cev se vstavi v usta ali nos, po grlu, v požiralnik, konec pa počiva v želodcu (G-cev) ali na sredini tankega črevesa (J-cev).
Te vrste cevi imajo radio neprozorno konico, kar pomeni, da je na koncu cevi majhna količina materiala, ki omogoča njihovo odkrivanje na rentgenskih žarkih. Po namestitvi se opravi rentgensko slikanje, ki omogoča potrditev pravilne namestitve pred uporabo cevi.
Trajne / dolgotrajne dovodne epruvete
Želodčna sonda (G cevka): Ta vrsta cevi omogoča neposreden dostop do želodca skozi rez na levi zgornji strani trebuha. Ta cev popolnoma obide usta in grlo ter omogoča dajanje hrane, tekočin in zdravil brez požiranja.
Cev za jejunostomijo (J cev): Ta cev se postavi skozi rez na trebuhu, ki je nižji od namestitve G-cevi. Omogoča neposreden dostop do jejunuma, ki je srednja tretjina tankega črevesa, ponavadi je manjši od G-cevi, kar lahko omeji, kar lahko infundiramo na redke tekočine in drobno zmleta zdravila v prahu.
Perkutana endoskopska gastrostoma (PEG): Ta izraz se nanaša na tehniko, ki se uporablja za namestitev G-cevi. Perkutana (skozi kožo) endoskopska (z uporabo osvetljenega endoskopa) gastrostomija (postavitev kirurške luknje v želodcu) opisuje postopek namestitve G-cevi , ne sama G-cev.
Postopek namestitve
Postopek za postavitev želodčne sonde je običajno hiter in lahko zahteva ali ne anestezijo, odvisno od vašega stanja. Pri zelo bolnih bolnikih na intenzivni negi ni potrebna dodatna sedacija, da bi cev postavili ob posteljo.
Endoskop je dolg tanek instrument s svetlobo in kamero na koncu, ki ponudniku omogoča, da postopek spremlja na monitorju. Obseg se vstavi v usta, v grlo in v želodec.
Ko pride v želodec, je dejansko mogoče videti svetlobo iz obsega, ki sije skozi kožo trebuha in kaže gastroenterologu, kje naj naredi rez.
Narejen je majhen rez, približno pol centimetra dolg, skozi katerega se postavijo prožne cevi. Starejše G-cevi imajo lahko balon, ki drži cev na mestu.
Zunanji del epruvete ima pokrovček, ki omogoča odpiranje cevi in za nežno potiskanje hrane in tekočin skozi cev v želodec. Z dobro oskrbo cevi se bo rez tesneje zaprl okoli cevi in vsako uhajanje hrane ali tekočine, ki se pojavi v dneh, ki sledijo postopku, je treba čim bolj zmanjšati s celjenjem.
Medtem ko se rez zaceli, se okoli cevi položi povoj z režo. To pomaga absorbirati tekočino, ki lahko pušča s kraja.
Če je prisotna drenaža in draži kožo, lahko za zaščito uporabimo pregradno mazilo. Nežno umivanje mesta z milom in vodo ter izpiranje ostankov mila s tega območja je pogosto vsa nega, ki jo mesto potrebuje.
Dolgoročno mnogi bolniki na mestu ne potrebujejo mazila ali gaze, nekateri pa imajo raje povoj, če obstaja drenaža, ki preprečuje draženje kože ali umazanijo oblačil.
Postopek odstranitve
Postopki odstranjevanja so odvisni od tega, ali gre za začasno ali stalno dovodno cev.
Odstranjevanje začasne dovodne cevi
Začasno odstranjevanje dovodne cevi je hitro in enostavno. Lahko draži občutljiva tkiva ust, žrela in nosu, vendar je to običajno minimalno.
Za odstranitev epruvete se epruveta očisti iz hrane in tekočin z veliko brizgo, ki je narejena za uporabo z dovodno cevjo. Nato se nežno izvleče in traja tri do pet sekund, da se vztrajno odstrani. Če je konica cevi nedotaknjena, kar dokazuje, da je bila celotna cev uspešno odstranjena, jo zavržemo.
Trajno odstranjevanje dovodne cevi
Če ponovno dobite sposobnost dobrega jesti in piti, lahko odstranite "trajno" cev za hranjenje. Presenetljivo je, da je postopek hiter in čeprav je nekaj bolečin, je običajno zmeren in kratek.
Izvajalci se razlikujejo glede na zahteve po odstranitvi cevi; nekateri lahko od vas zahtevajo, da vsaj mesec dni vzdržujete svojo telesno težo, medtem ko vso hrano in tekočino jemljete po G-cevi, drugi pa dlje časa.
Ko je sprejeta odločitev, da se cev odstrani, jo je mogoče izvleči, vendar je za to treba uporabiti določeno stopnjo sile. Pacient ima navadno v bližini mesta brisačo za enkratno uporabo, ponudnik pa trdno prime cev in jo vztrajno, vendar odločno potegne, da jo odstrani s spletnega mesta.
Če je na notranji strani želodca balon, se pred odstranjevanjem cevke izprazni, vendar ima večina vrst prirobnico namesto balona in ta korak ni potreben. Proces običajno piči in v nekaterih primerih je malo krvi, vendar bolečina hitro mine.
Lahko pričakujete, da bo rez zašit zaprt, vendar to ni nujno, čist preliv pa je več kot primeren, da je pacientova oblačila v naslednjih dneh čista, če je drenaža. Rez se običajno zapre v enem tednu po odstranitvi cevi.
Beseda iz zelo dobrega
Odločitve za postavitev dovodne epruvete ni treba sprejeti zlahka, pomembno je, da se pogovorite o tem, kakšen dolgoročni rezultat lahko pričakujete za vas ali vašo ljubljeno osebo. Pri nekaterih bolnikih naj bi bila cev začasna, medtem ko si opomorejo od bolezni. Pri drugih bolnikih se lahko pričakuje, da bo hranilna cev ostala na mestu do konca življenja.
Ali je to primerno za vas ali za vašo ljubljeno osebo, je glavno vprašanje. Če ste skrbnik v situaciji, ki bi morda potrebovala cev za hranjenje, imate morda ljubljeno osebo verbalizirana močna mnenja o tej temi ali pa morda nikoli ni omenil svojih želja po dolgoročnem zdravstvenem varstvu.
Če niste prepričani v njihove želje, bo vaše najboljše presojanje - skupaj z mnenji ekipe, ki skrbi za nego, in morda nasveti drugih ljubljenih - vaše vodilo pri odločanju.