Vsebina
Pons je del avtoceste podobne strukture med možgani in telesom, znano kot možgansko deblo. Možgansko deblo je sestavljeno iz treh delov in telesu prenaša vitalne informacije. Pons posreduje informacije o motorični funkciji, občutku, gibanju oči, sluhu, okusu in še več.Anatomija
Pons se nahaja v možganskem deblu, to je območju, kjer se možgani povezujejo s hrbtenjačo. Možgansko deblo vključuje tri koščke - srednji možgan, pons in podolgovato medulto. Vsak kos ima drugačno vlogo in sporočila iz možganov prenaša na preostali del telesa.
Struktura
Pons je razdeljen na dva odseka - pontinski tegmentum na notranjem delu in bazilarni pons na zunanjem delu. Bazilarni pons tvori izboklin iz ponsa, podoben žarnici, kar je pomembna značilnost na možganskem deblu. Bazilarni pons sedi na okcipitalni kosti in vsebuje bazilarno arterijo. Pontinski tektum tvori dno četrtega prekata možganov in tam izvirajo vlakna, imenovana peclji, ki povezujejo mali možgani z vmesnim možganom.
Funkcija
Tako kot drugi deli možganskega debla ima tudi pons pomembno vlogo pri delovanju avtonomnega živčnega sistema. Ta sistem nadzoruje telesne "samodejne" funkcije ali stvari, ki jih počnete brez pomisleka, na primer dihanje in prebavo. Glavne funkcije ponsa se ukvarjajo z občutki in motoričnimi funkcijami, zlasti za glavo in vrat. Štirje od dvanajstih lobanjskih živcev telesa so v ponsu, pa tudi mrežasti aktivacijski sistem. Retikularni sistem za aktiviranje deluje na telesni cikel spanja in budnosti, budnost, odzive na bolečino in je del telesnega sistema boj ali beg.
Lobanjski živci, ki izhajajo iz ponsa, se osredotočajo na motorične odzive ter gibanje oči in obraza. To so:
Lobanjski živec pet: Trigeminalni živec je največji lobanjski živec, ki nadzoruje tako motorično kot senzorično funkcijo. Ta živec zagotavlja občutek na obrazu in glavi, nadzoruje mišice, ki se uporabljajo za žvečenje in ugriz, ter posreduje informacije o bolečini in temperaturi.
Lobanjski živec šest: Odvzeti živec nadzoruje gibanje oči. Omogoča stransko rektusno mišico, nameščeno na zunanjem delu očesa, ki omogoča, da se oko premika navzven in stran od nosu.
Lobanjski živec 7: Obrazni živec nadzoruje večino mišic in občutek v obrazu. Zaradi nje se solzijo oči in usta ter prispeva k občutku in nadzoru okusa, sluha in obraza.
Lobanjski živec 8: Vestibulokohlearni živec je odgovoren za sluh, pomaga pa tudi pri nadzoru ravnotežja in gibanja.
Pridruženi pogoji
Poni se lahko poškodujejo zaradi travme ali druge poškodbe možganskega debla. Poškodba ponsa bi poslabšala funkcije lobanjskega živca, povezane s tem delom možganskega debla, in lahko pride do poškodb obraznega občutka, gibanja oči, sluha, okusa in še česa.
Primer poškodbe ponsa je možganska kap. To je lahko v obliki kapi, ki jo povzroči strjen strdek ali krvavitev. Kakorkoli že, te kapi prekinejo dovajanje kisika na prizadeto območje možganov in povzročijo poškodbe predelov, kjer se je pojavil strdek ali krvavitev.
Testi
Poškodbe ponsa lahko zaznamo z oceno simptomov, kot so težave z gibi oči, okusom in ravnotežjem. Ocena lobanjskega živca bo preizkusila delovanje lobanjskih živcev znotraj ponsa in drugih delov možganov. Poleg tega lahko slikanje pomaga pri zagotavljanju natančnejših informacij o poškodbi ponsa in obsegu škode. Sledi nekaj primerov testov, ki jih lahko opravimo za določitev stopnje delovanja možganskega debla.
- Ocena lobanjskega živca: Fizična ocena, ki zdravstvenemu delavcu omogoča, da na podlagi nalog, ki jih lahko opravljate, vidi, katere funkcije so lahko okvarjene.
- Računalniška tomografija (CT) ali slikanje z magnetno resonanco (MRI):S tem bodo ponudniku pomagali vizualizirati poškodovana območja.
- Skeniranje možganske perfuzije: Ta test omogoča zdravniku, da vidi, katera področja možganov prejemajo pretok krvi, in je koristen pri diagnosticiranju možganske smrti.