Vsebina
Kohleja je sicer tehnično kost, vendar igra ključno vlogo pri delovanju sluha, ne pa samo kot sestavni del kostnega sistema. Nahaja se v notranjem ušesu in je pogosto opisan kot votel in polžaste ali spiralne oblike.Anatomija
Spiralna oblika polža je potrebna za pretvorbo različnih zvočnih frekvenc. Polž je širok približno 10 milimetrov (mm) in če bi bil polž odvit, bi bil dolg približno 35 mm.
Struktura
Polž je napolnjen s tekočino (perilimfa in endolimfa) in je razdeljen na tri komore, imenovane scala vestibuli, scala media in scala tympani. Dve od teh komor, napolnjenih s tekočino, zaznavata spremembe tlaka (ki jih povzroča zvok), tretja komora pa vsebuje Cortijev organ, polžov kanal in bazilarno membrano.
Kohlearni kanal je še ena koščena votla cev, ki leži med loputo vestibuli in skalo timpani. Polžovod vsebuje endolimfo. Scala tympani in polžov kanal sta ločeni z bazilarno membrano.
V polžu se nahajajo tudi majhne lasne celice. Nahajajo se posebej v organu Corti in so bistvenega pomena za pravilno sluh.
Ob rojstvu imamo približno 12.000 lasnih celic. Lasne celice se lahko v življenju poškodujejo in izgubijo zaradi glasnih zvokov ali drugih pogojev in ko se izgubijo, se te celice ne obnovijo. Izguba lasnih celic ima zaradi njihove bistvene vloge pri sluhu trajno izgubo sluha.
Lokacija
Polž je ena od dveh glavnih struktur, ki sestavljata notranje uho. Notranje uho se nahaja za bobničem in ob srednjem ušesu. Druge strukture se imenujejo polkrožni kanali, ki so odgovorni za ravnovesje, medtem ko je polž vključen v sluh.
Za bobničem so božiči, drobne kosti, ki igrajo ključno vlogo pri sluhu. Na dnu okrasne stene sedi ovalno okno, ki mu sledijo polkrožni kanali (imenovani tudi labrintin).
Polkrožni kanali so napolnjeni s tekočino, imenovano endolimfa, in delujejo tako, da telesu zagotavljajo pravi občutek za ravnotežje. Neposredno ob polkrožnih kanalih, pred začetkom polžje cevi, ki tvori polž, je okroglo okno.
Anatomija ušesa
Anatomske variacije
Embrionalno se notranje uho začne oblikovati že v 4 tednih nosečnosti. Sama polžka običajno nastane v 18 tednih nosečnosti. Gen SOX2 je v veliki meri odgovoren za tvorbo polžnice, mutacije v SOX2 pa so povezane s senzorično nevralno izgubo sluha.
Polž ima velike razlike v dolžini polžnice, kotih med zavoji in položaju v dnu lobanje, kar vpliva na operacijo polžnega vsadka.
Funkcija
Zvočni valovi se usmerijo v uho in udarijo v bobnič (bobnič), kar povzroči vibracije. Te vibracije potujejo do koščic, drobnih kosti, ki se nahajajo znotraj srednjega ušesa, imenovane malleus, incus. in žice.
Trakovi udarijo v ovalno okno in vibracije se nadalje prenašajo skozi perilimfo (tekočino), ki se nahaja v notranjosti polžnice. Zvočne vibracije se nadaljujejo skozi skala vestibuli in scala tympani, ki sčasoma premaknejo okroglo okno.
Ko se vibracije nadaljujejo skozi tekočino, aktivirajo lasne celice, ki se nahajajo na bazilarni membrani in organu Corti. Lasne celice nato svoje stereocilije (drobne dlake, kot so izbokline, ki se nahajajo na vrhu celice) ščetkajo proti strukturi, imenovani tektorska membrana.
To gibanje lasnih celic povzroči depolarizacijo (spremembo ravnovesja elektrolitov v tekočini, ki obdaja celice) pritrjenih živčnih vlaken in tako se zvoki pošljejo v možgane za interpretacijo prek slušnega živca. U
Pridruženi pogoji
Na polž lahko vpliva več stanj.
Senzorinevralna izguba sluha
Senzorinevralna izguba sluha je tehnično opredeljena kot izguba sluha, ki nastane zaradi kakršne koli disfunkcije notranjega ušesa. Vključuje senzorično izgubo sluha, ki je posledica poškodovanih lasnih celic v polžnici.
Senzorinevralna izguba sluha je izjemno pogosta, zlasti pri starejši populaciji, lahko pa je tudi prirojena. Lahko je posledica izpostavljenosti močnemu hrupu, zdravilom, ki so strupena za uho, ali pa so povezani z Menierejevo boleznijo.
Senzorinevralno izgubo sluha lahko razdelimo na centralno ali senzorično izgubo sluha. Kot smo že omenili, je senzorična izguba sluha posledica poškodovanih lasnih celic, medtem ko je centralna izguba sluha lahko posledica poškodbe slušne živčne poti.
Akustična nevroma (vestibularni švannom)
Akustični nevrom je benigna rast, ki izhaja iz živcev, ki oskrbujejo notranje uho. Lahko povzroči težave z ustreznim ravnotežjem, kar povzroči omotico in lahko povzroči izgubo sluha ali šumenje v ušesu (zvonjenje v ušesu).
Tinitus
Tinitus zvoni v ušesu. Lahko je tudi osnovni zvok, piskanje ali žvrgolenje. Pulsativni šum v ušesih je, ko v ušesih slišite, kaj se sliši kot lastni srčni utrip.
Tinitus je močno povezan z izpostavljenostjo glasnim zvokom, senzorično nevralno izgubo sluha in naj bi bil tudi posledica poškodbe lasnih celic v polžnici.
Kohlearni vsadki
Kohlearni vsadek je elektronska naprava, ki lahko izboljša sluh pri osebah, ki imajo gluhost ali globoko izgubo sluha kot posledico poškodbe polžnice.
Ima več delov, vključno z mikrofonom, govornim procesorjem, oddajnikom in sprejemnikom ter nizom elektrod. Del polževega vsadka je kirurško nameščen pod kožo, medtem ko se zunanji del nosi za ušesom.
Kohlearni vsadek kljub svojemu imenu ne obnovi običajnega sluha. Slušni živec spodbuja, da gluhim ali hudim sluhom predstavi različne zvoke in jim pomaga razumeti govor. Za tolmačenje zvoka s polževim vsadkom je potreben ustrezen trening.
Testi
Zdravje polžnice ocenjujejo z več testi.
Testi Rinne in Weber
Te vrste slušnih testov včasih imenujejo tudi preizkusi vilic in so koristni pri odkrivanju težav v srednjem ušesu in notranjem ušesu. Ti testi se redko uporabljajo samostojno, vendar v povezavi z drugimi vrstami slušnih testov, ko poskušajo ugotoviti, ali je prisotna izguba sluha ali vključuje polž.
Preskus slušnega možganskega debla (ABR)
Ta test se pogosto uporablja za presejanje izgube sluha pri dojenčkih in se imenuje tudi testiranje slušnega evociranega potenciala (AEP). Uporaben je pri odkrivanju težav z živčnimi potmi, ki sodelujejo pri posredovanju zvočnih impulzov v možgane, pa tudi težav s polžjo.
Preskus otoakustičnih emisij (OAE)
Ta test je enostavno izvesti tako, da preprosto vstavite sondo v uho in izmerite odziv na določene zvoke. Test OAE posebej meri funkcijo lasnih celic, ki se nahajajo v polžnici.