Vsebina
Kljub večji ozaveščenosti javnosti o virusu HIV ostaja veliko zmede glede tega, kako se lahko okužite in kako ne.Kolikor bi si na primer mislili, da ljudje razumejo, da s posodami ne morete dobiti virusa HIV, je veliko takih, ki bodo doživeli kanček pričakovanja, če bodo izvedeli, da je recimo kuhar njihove najljubše restavracije HIV.
HIV ima način, da spodbudi tesnobe celo najboljših med nami in s tem tudi naš razum. Če olajšamo te skrbi, moramo pogosto narediti več kot le določiti pravila. Namesto tega moramo razumeti, kakšni pogoji so potrebni za okužbo in zakaj stvari, kot so objemanje, dotikanje, kihanje ali poljubljanje, teh pogojev preprosto ne izpolnjujejo.
4 Pogoji, potrebni za prenos virusa HIV
Tako resna okužba, kot je HIV, virus sam ni tako močan. Drugi, kot so virusi gripe in prehlada, so veliko bolj trpežni in jih s kihanjem prenašajo z ene osebe na drugo.
HIV ne more. Namesto tega obstajajo štirje pogoji, da se lahko zgodi okužba:
- Obstajati morajo telesne tekočine, v katerih lahko HIV uspeva. Za HIV to pomeni seme, kri, vaginalne tekočine ali materino mleko. HIV ne more preživeti zelo dolgo na prostem ali v delih telesa z visoko vsebnostjo kislin (na primer v želodcu ali mehurju).
- Obstajati mora način, da telesne tekočine vstopijo v telo. To se zgodi predvsem s spolnim stikom, lahko pa se širi tudi s skupnimi iglami, nenamerno izpostavljenostjo krvi v zdravstvenih ustanovah ali prenosom virusa z matere na otroka med nosečnostjo.
- Virus mora biti sposoben doseči ranljive celice in tkiva v telesu. Za telesno tekočino ni dovolj, da pride v stik s kožo, temveč mora v krvni obtok vstopiti skozi prelom kože ali prodreti v ranljiva sluznica nožnice ali danke. Poleg tega je verjetnost okužbe neposredno povezana z globino in velikostjo prodiranja. Globok zarez ali rana, na primer, predstavlja verjetnejšo pot prenosa kot manjše praske ali strganje.
- V telesni tekočini mora biti zadostnih količin virusa. Zato slina, znoj in solze niso verjeten vir okužbe, saj encimi v teh tekočinah aktivno razgrajujejo HIV in njegovo gensko strukturo.
Kako se HIV ne more širiti
Iz bioloških in epidemioloških dokazov ni mogoče in nikoli ni bilo dokazano, da se HIV prenaša z ene osebe na drugo z naslednjimi sredstvi:
- Dotikanje, objemanje, poljubljanje ali rokovanje
- Dotik predmeta, ki se ga je dotaknila HIV pozitivna oseba
- Skupni pripomočki ali skodelice
- Uživanje hrane, ki jo pripravi HIV pozitivna oseba
- Skupna raba izdelkov za nego, tudi zobnih ščetk ali britvic
- Pljuvanje HIV pozitivne osebe (tudi v oči ali usta)
- Ugriz HIV-pozitivne osebe (tudi če se odvzame kri)
- Dotikanje semena ali vaginalne tekočine
- Dobivanje krvi od HIV pozitivne osebe na vas
- Uporaba javnih vodnjakov, straniščnih sedežev ali tušev
Do danes ni bilo niti enega dokumentiranega primera prenosa s katerim koli od teh načinov.
Kaj storiti, če niste prepričani
Vroče telefonske linije za HIV se uporabljajo za klicanje ljudi, ki se bojijo, da so okuženi z naključnimi stiki. Morda je bila oseba vpletena v boj ali je prišla v stik z nekom, ki je krvavel. Druge lahko skrbi, da bi globoko poljubili nekoga, ki ima ali ne HIV.
Čeprav bi verjetnost okužbe v teh primerih veljala za zanemarljivo nič, bodo ljudje pogosto želeli 100-odstotno jamstvo, da bodo v redu; nič manj ne bo dovolj. V takem primeru bodo zdravniki običajno izkoristili priložnost za izvajanje testa na HIV in svetovanje pred in po testiranju, da bi bolje razumeli, kaj oseba ve o virusu HIV, in odgovorili na morebitna vprašanja.
Če obstaja nevarnost dejanskega prenosa, pa naj bo še tako majhen, se bo zdravnik lahko odločil, da predpiše 28-dnevni potek zdravil proti virusu HIV, znan kot profilaksa po izpostavljenosti (PEP), ki lahko prepreči okužbo, če se zdravljenje začne v 72 urah po domnevni izpostavljenosti .
V primerih, ko se človekovi strahovi zdijo skrajni in nerazumni, bo morda potrebno tudi svetovanje za obravnavo možnosti fobije pred aidsom ali drugih možnih anksioznih motenj.