Vsebina
- Kaj je generalizirana anksiozna motnja?
- Kaj povzroča GAD?
- Kakšni so simptomi GAD?
- Kako se diagnosticira GAD?
- Kako se zdravi GAD?
- Kdaj naj pokličem svojega zdravstvenega delavca?
- Ključne točke o GAD?
- Naslednji koraki
Kaj je generalizirana anksiozna motnja?
Če ste nagnjeni k veliko zaskrbljenosti, tudi če ni razloga, imate morda generalizirano anksiozno motnjo (GAD). GAD pomeni, da nenehno skrbite in skrbi ne morete nadzorovati. Izvajalci zdravstvenih storitev diagnosticirajo GAD, kadar se vaše skrbi zgodi večino dni in vsaj 6 mesecev.
Skrb je morda nekaj, česar ste tako vajeni, morda mislite, da je samo "takšen, kot ste". Pogoste skrbi vključujejo vaše zdravje, denar, družino ali službo. Čeprav te vsake toliko časa skrbijo, če vedno pričakujete najhujše, vam to lahko ovira normalno življenje.
Če imate GAD, lahko imate tudi drugo duševno zdravstveno stanje, kot je depresija.
Kaj povzroča GAD?
GAD se lahko razvije, ko se ne morete dobro spoprijeti z notranjim stresom. Poteka tudi v družinah, vendar ni razumljivo, zakaj nekateri ljudje to dobijo, drugi pa ne. Raziskovalci so pokazali, da gre za področja možganov, ki nadzorujejo strah in tesnobo.
Simptomi GAD se lahko pojavijo kot stranski učinek zlorabe zdravil ali substanc. Lahko je povezano tudi z zdravstvenimi stanji, kot je hipertiroza, ki povečujejo hormone. To lahko povzroči bolj razburljiv odziv telesa. GAD lahko sprožijo družinski ali okoljski stres. Kronične bolezni in bolezni lahko sprožijo tudi GAD.
Kakšni so simptomi GAD?
Če imate GAD, verjetno veste, da je vaša tesnoba močnejša, kot zahteva situacija, vendar kljub temu teh neutemeljenih pomislekov ne morete ustaviti. Medtem ko ima lahko vsaka oseba simptome drugače, so najpogostejši naslednji simptomi:
- Težave s padcem ali spanjem
- Trepetanje
- Trzanje
- Napete mišice
- Glavoboli
- Razdražljivost
- Potenje
- Vročinski oblivi
- Omotica
- Težave z dihanjem
- Slabost
- Pogosto uriniranje
- Cmok v grlu
- Utrujenost
- Slaba koncentracija
- Biti lahko presenečen
- Ne morem se sprostiti
Simptomi GAD so lahko videti kot druga stanja duševnega zdravja. Za diagnozo se vedno obrnite na svojega zdravstvenega delavca.
GAD se začne postopoma, običajno v otroštvu ali mladosti, lahko pa se začne tudi v odrasli dobi. Pogostejša je pri ženskah. Pogosto teče v družinah.
Kako se diagnosticira GAD?
Vaš zdravnik ali strokovnjak za duševno zdravje diagnosticira GAD. Pomagajo lahko ugotoviti, ali so vaši simptomi povezani z drugo težavo. Simptomi se pojavijo večino dni in trajajo 6 mesecev ali več.
Kako se zdravi GAD?
Vaš zdravnik bo pri svetovanju za vas upošteval vaše splošno zdravstveno stanje in druge dejavnike.
Zdravljenje lahko vključuje:
- Zdravilo
- Svetovanje (kognitivno vedenjska terapija ali psihoterapija)
- Tehnike sproščanja
- Sodelovanje s terapevtom za izboljšanje veščin spoprijemanja
- Spreminjanje življenjskega sloga za zmanjšanje stresa in izogibanje stimulativnim snovem. Poiščite tudi pomoč pri opuščanju kajenja, uživanju mamil ali alkohola.
Kdaj naj pokličem svojega zdravstvenega delavca?
Če imate kakršne koli simptome GAD, se posvetujte s svojim zdravnikom.
Ključne točke o GAD?
- Generalizirana anksiozna motnja je stanje pretirane zaskrbljenosti zaradi vsakodnevnih težav in situacij.
- Traja dlje kot 6 mesecev.
- Poleg tega, da ste zaskrbljeni, lahko občutite tudi nemir, utrujenost, težave s koncentracijo, razdražljivost, povečano mišično napetost in težave s spanjem.
- Najboljše zdravljenje vključuje kombinacijo zdravil in kognitivno vedenjske terapije. Simptomi so ponavadi kronični, vendar postanejo vse hujši, ko se oseba stara.
Naslednji koraki
Nasveti, s katerimi boste kar najbolje izkoristili obisk pri svojem zdravstvenem delavcu:
- Spoznajte razlog vašega obiska in kaj želite, da se zgodi.
- Pred obiskom zapišite vprašanja, na katera želite odgovoriti.
- S seboj pripeljite nekoga, ki vam bo pomagal postavljati vprašanja in se spomniti, kaj vam pove ponudnik.
- Ob obisku zapišite ime nove diagnoze in vsa nova zdravila, načine zdravljenja ali teste. Zapišite tudi vsa nova navodila, ki vam jih je ponudnik dal.
- Vedeti, zakaj je predpisano novo zdravilo ali zdravljenje in kako vam bo pomagalo. Vedeti tudi, kakšni so neželeni učinki.
- Vprašajte, ali je vaše stanje mogoče zdraviti na druge načine.
- Vedeti, zakaj se priporoča test ali postopek in kaj lahko pomenijo rezultati.
- Vedite, kaj lahko pričakujete, če ne jemljete zdravila ali opravite testa ali postopka.
- Če imate nadaljnji sestanek, zapišite datum, uro in namen tega obiska.
- Vedite, kako se lahko obrnete na svojega ponudnika, če imate vprašanja.