Vsebina
Ljudje so tisoče let v svojih ritualih in tradicijah uporabljali skale in kamne različnih velikosti, naj prekrivajo pokojno telo, označijo mesto pokopa, da bi ga pozneje našli, ali pa spominjajo na umrlega (npr. nagrobniki in nagrobniki, najdeni na sodobnih pokopališčih in spominskih parkih). Edinstvena za judovsko tradicijo pa je navada polaganja kamenčkov, kamenja in majhnih skal na judovske grobove.Po meri
V skladu z judovsko tradicijo bodo objokani, ki obiščejo grobnico ljubljene osebe, pred odhodom pogosto postavili gostujoči kamen na nagrobnik ali nagrobnik ali nekje na samem grobu. Te kamnine in kamni se razlikujejo po velikosti - običajno od kamna do žogice za golf ali večje - in jih lahko žalujoči prej dobi od mesta, ki je pomembno za obiskovalca in / ali pokojnika, ali celo na pokopališču ( zlasti med Rosh Hashanah in Yom Kippurjem).
Ko se je zavedanje o tej starodavni judovski navadi razširilo - v veliki meri zahvaljujoč internetu, so tudi ljudje iz drugih verskih verovanj sprejeli idejo, da bi kamne obiskovalcev puščali na pokopališčih svojih najdražjih. Poleg tega več podjetij zdaj ponuja komercialno izdelane in / ali prilagojene različice teh kamnov, kot so Remembrance Stones in MitzvahStones, med drugim.
Glede na grobišče ni redko videti nekaj kamenčkov ali skal do prave "gore" kamnov za obiskovalce, ki označujejo prejšnje obiske družinskih članov, prijateljev in bližnjih, ki so pokojnika počastili s svojo prisotnostjo.
Možna pojasnila
Za razliko od mnogih tradicij, običajev in vraževerja, ki obkrožajo sodobne prakse pogreba, pokopa in žalovanja, se izvor žalujočih, ki puščajo kamenčke, kamne ali skale na mestu judovskih grobov, žal izgubil s časom. Obstajajo pa številne teorije, kot so:
- Glede na vašo razlago in prepričanja lahko Talmud (pisno gradivo judovskega ustnega izročila) nakaže, da človeška duša ostane v grobu s telesom tudi po smrti - morda nekaj dni, teden, leto ali do končnega vstajenje in obsodba. Tako so morda žalujoči prvotno postavljali kamne na grobove bližnjih, da bi dušam preprečili, da bi zapustile svoja grobišča.
- Medtem ko je bila prejšnja razlaga namenjena temu, da nekaj zadrži, druga teorija kaže, da so ljudje nekaj želeli obdržati ven. Postavitev kamenčkov in kamenja na judovske grobove bi po mnenju vraževerja zlim duhovom in demonom morda preprečila vstop v grobišča in zasedbo človeških duš.
- Biblija opisuje zgodbo o tem, da je Bog Jozuetu zapovedal, naj v Jordaniji ustvari spomenik z 12 kamni, ki bi predstavljali "Izraelove otroke za vedno". Tako bi bila ta simbolična upodobitev izraelskega ljudstva pozneje odmevna v praksi puščanja kamenčkov in kamenja na nagrobnih spomenikih mrtvih.
- Nomadsko ljudstvo, obiskovalci judovskih grobišč, so morda prvotno pustili kamne, ki so označevali njihov obisk in se poklonili umrlim zgolj zato, ker cvetja in rastlin ni bilo na voljo. Zaradi sušnih pogojev, ki prevladujejo v skalnatih ali puščavskih predelih, so bili obiskovalci prisiljeni uporabiti kakršen koli material, ki je bil na voljo.
- V istem smislu je pokopavanje pokojnikov na skalnatih ali puščavskih območjih pogosto povzročilo plitve grobove, ki so pokojnika morali prekriti s kamni in kamenjem, da bi dokončali pokop in / ali preprečili plenjenje. (Takšne kopice kamna so povzročile moderno angleško besedo "cairn.") Povsem možno je, da je bila uporaba kamnov za obisk na judovskih grobovih posledica prakse "pospravljanja" grobišč z dodajanjem / zamenjavo kamenja in kamenja. da bi ohranili mesto pokopa.
- Kamni - zlasti kamenčki - so bili v starih časih pogosto uporabljeni kot metoda štetja, tudi pastirji, ki so poskušali slediti svojim čredam, ki so imeli primerno število kamnov v vrečki / zanki ali nanizani na vrvico. Zato se je starodavna judovska praksa puščanja obiskanega kamna na nagrobnem spomeniku ali nagrobnem mestu umrle ljubljene osebe lahko razvila iz preprostega sistema štetja števila obiskovalcev, ki jih je pokojnik prejel.
- Druga teorija kaže, da bi lahko judovski duhovniki postali ritualno nečisti, če bi stopili v stik s pokojnim posameznikom - bodisi neposredno bodisi v bližini. Z uporabo kamenja in kamenja za označevanje grobišča bi torej lahko kamni za obiskovanje judovskim duhovnikom služili kot opozorilo, naj se ne približujejo preveč.
- Morda najgloblji (možni) izvor navade postavljanja kamenčkov, kamenja in majhnih kamnin na judovske grobove vključuje dejstvo, da cvetje, rastline, živila in drugi organski materiali hitro venejo ali razpadajo, kar kaže na prehodno naravo življenja. po drugi strani pa kamenček, kamen ali skala simbolizira trajno obstojnost in zapuščino pokojnika v srcih in mislih preživelih. To bi lahko razložilo sprejetje puščanja kamnov za obisk na nagrobnikih in nagrobnih spomenikih s strani tistih zunaj judovske vere, ki to tradicijo vidijo kot učinkovito potrditev svoje čustvene in duhovne vezi z ljubljeno osebo kljub ločitvi s smrtjo.