Vsebina
Zunanje iliakalne arterije so dve glavni krvni žili v medenici in so nadaljevanje aorte in skupnih ilialnih arterij. Krv črpa iz srca v preostali del telesa preko aorte, največje arterije v telesu. V trebuhu se aorta razcepi na desno in levo skupne ilijačne arterije. Na medeničnem robu se vsaka skupna ilijačna arterija razcepi na notranjo in zunanjo arterijo iliakusa. Vsaka zunanja iliakalna arterija teče navzdol in bočno ter se spremeni v femoralno arterijo, ki oskrbuje vsako nogo.Anatomija
Leva stran srca črpa kri, bogato s kisikom, v preostali del telesa. Kri, ki zapusti levi prekat, gre skozi aorto, največjo arterijo v telesu. Aorta prehaja skozi prsni koš, kjer se imenuje torakalna aorta, in se nadaljuje v trebuh, kjer se imenuje trebušna aorta.
V spodnjem delu trebuha, približno na ravni četrtega ledvenega vretenca, se aorta razdeli na dve manjši arteriji, imenovani skupne ilijačne arterije. Vsaka skupna iliakalna arterija se ponovno razcepi na zunanjo aliakalno arterijo. Vsaka notranja ilijačna arterija ima veliko vej, ki oskrbujejo globoke organe in druge strukture medenice.
Vsaka zunanja ilijačna arterija teče navzdol in bočno vzdolž meje mišic psoas. Ko preidejo pod dimeljske vezi (seznanjene vezi, ki se poševno raztezajo po dimljah), postanejo femoralne arterije, ki oskrbujejo vsako nogo. Ob njihovem poteku vsaka zunanja ilijačna arterija odda več majhnih vej sosednji mišici psoas in dve veliki veji: spodnja epigastrična arterija in globoka arterija iakalnega cirkufleksa.
Spodnja epigastrična arterija nastane tik nad dimeljsko vezjo in dovaja kri v sprednjo trebušno steno. Globoka aliakalna cirkufleksna arterija nastane tudi tik nad dimeljsko vezjo in pomaga oskrbeti mišico iliacus ter globoko in stransko trebušno steno.
Funkcija
Zunanja ilijačna arterija je glavni vir oskrbe nog s krvjo. Njene veje oskrbujejo tudi kri s spodnjo trebušno steno.
Arterija je krvna žila, ki prenaša kri stran od srca, medtem ko je vena običajno krvna žila, ki prenaša kri nazaj proti srcu. Običajno je kri v arterijah bogata s kisikom, kri v žilah pa malo kisika, čeprav obstajajo izjeme. Stene arterij so običajno debelejše in bolj mišičaste kot žile, da se bolje spopadejo s pulzirajočo, visokotlačno krvjo, ki prihaja iz srca.
Klinični pomen
Zunanja iliakalna arterija je lahko prizadeta zaradi ateroskleroze. Včasih imenovana "utrjevanje arterij" je ateroskleroza bolezen velikih arterij, za katero je značilno kopičenje maščob in vlaknastega tkiva (brazgotine) v stenah žil. Ateroskleroza lahko povzroči zožitev, okluzijo ali nenormalno dilatacijo prizadetih žil; kadar prizadene arterije možganov ali srca, je glavni vzrok za bolezni srca in možgansko kap.
Ateroskleroza lahko povzroči zožitev ali celo blokado zunanjih ilialnih arterij. Bolniki morda nimajo simptomov, bolečine pri naporu (klavdikacija) ali kritične ishemije okončin. Zdravljenje je odvisno od vaših specifičnih simptomov in od tega, katere sočasne bolezni so prisotne. Zdravljenje se lahko osredotoči na medicinsko terapijo (na primer zmanjšanje krvnega tlaka in zdravila za zmanjšanje holesterola), da se prepreči napredovanje bolezni. Opustitev kajenja je pomembna.V hujših primerih bo morda potrebna namestitev stenta ali izdelava kirurškega obvoda.
Bolezen sten velike arterije lahko povzroči izgubo mehanske celovitosti in baloniranje segmenta posode, imenovano anevrizma. Najpogostejše mesto prave anevrizme je trebušna aorta. Lahko so prizadete tudi ilijačne arterije in anevrizme ilijačnih arterij so pogosto povezane z anevrizmami trebušne aorte. Najpogostejše mesto anevrizme iliakalne arterije je v skupnih ilialnih arterijah, čemur sledijo notranje arterije iakalnih arterij. Zunanje ilijačne arterije so manj pogosta mesta.
Ko se anevrizme iliakalne arterije povečajo, lahko povzročijo simptome, kot je stiskanje sosednjih struktur. V anevrizmi se lahko razvijejo strdki, ki lahko ovirajo posodo ali pa se odlomijo in ovirajo manjše arterije v okončinah. Pri velikih anevrizmah obstaja nevarnost rupture (razpoke).
Običajno se zdravijo anevrizme, ki so velike, se hitro širijo ali povzročajo simptome. Zdravljenje je lahko v obliki stentiranja ali odprtega kirurškega popravila in se lahko razmisli, ko velikost anevrizme doseže 3,5 cm. U
Elitni, tekmovalni športniki, kot so kolesarji, tekači in drsalci, imajo večje tveganje za stanje, imenovano endofibroza zunanje iliakalne arterije. Natančen vzrok za to stanje zagotovo ni znan, ima pa za posledico odlaganje brazgotinskega tkiva v stene zunanjih iliakalnih arterij, kar povzroči zožitev žil. Bolezen lahko postane huda in napreduje do popolne blokade arterij. Pri pacientih se lahko pojavijo krči v stegnih ali teletih, ki se pojavijo pri močni aktivnosti. Zdravljenje običajno zahteva kirurško popravilo ali bypass, čeprav se uporablja tudi stentiranje.
Zunanja ilijačna arterija je pomembna tudi, če razmišljamo o presaditvi ledvice. Med presaditvijo ledvice se darovana ledvica praviloma postavi v medenico prejemnika, originalne (avtohtone) ledvice pa ostanejo na mestu. Najpogosteje kirurg novo ledvico poveže z zunanjo iliakalno arterijo prejemnika. Če je zunanja ilijačna arterija ali spodnja aorta ogrožena zaradi pomembne ateroskleroze, bo morda treba spremeniti kirurški načrt in zahtevati bolj zapleten postopek. U